Tek na smučeh
Tako kot krpljanje, ki smo ga opisali tukaj, je tudi tek na smučeh primeren praktično za vsakogar. Ni pomembno, kdaj se ga začnete učiti, saj osnovnega gibanja ni težko usvojiti. Vseeno pa je zelo priporočljivo, da na začetku poiščete pomoč inštruktorja, saj boste tako hitreje osvojili osnove in tudi hitreje napredovali.
Tek na smučeh je star šport, ki izhaja iz skandinavskih držav. Nekoč je bila to oblika premikanja na daljše razdalje, služila je tudi lovu in vojaškim potrebam. Danes je to že stara in razvita športna disciplina, ki postaja vse bolj priljubljena rekreacija. Je namreč precej varen šport - ne obremenjuje sklepov, izvajamo pa ga pretežno na ravnicah in okoliških vzpetinah pod gozdno mejo in zato nismo izpostavljeni plazovni nevarnosti kot npr. med turnim smučanjem. Je tudi cenovno ugoden šport - po tem, ko kupimo potrebno opremo, nas vstopnina na urejene proge stane le 5-10€. Celoten strošek opreme znaša bistveno manj kot npr. oprema za smučanje; opremo pa si lahko pravzaprav tudi izposodimo.
Tek na smučeh je povrh vsega res učinkovita rekreacija, saj je vključeno celo telo oz. kar 90% mišičnih skupin! Ker tek na smučeh ne zahteva specifičnih razmer, je tudi hvaležna izbira za vsak vikend, ko morda smučanje, gorništvo, turno smučanje ali kaj drugega ne pride v poštev.
Dve tehniki
Kot je bilo že omenjeno, obstajata dve obliki teka na smučeh - klasična in drsalna tehnika. Pri klasični tehniki napredujemo tako, da nogi izmenično premikamo naprej po ravni liniji. Gibanje je precej intuitivno, podobno hoji ali teku, zato je to tehniko lažje usvojiti.
Pri drsalni tehniki pa se naprej pomikamo z odrivanjem vstran, kot pri rolanju ali drsanju. Pri obeh tehnikah si pomagamo s palicami, a kljub temu noge opravljajo približno 60% dela. Oprema za obe tehniki vključuje iste elemente - smuči, čevlje in palice - vendar se glede na tehniko nekoliko razlikujejo.
Smuči
Glavna razlika med smučmi za klasično ali drsalno tehniko je v spodnji površini smuči - klasične smuči imajo na sredini t. i. oprijemalno površino (ki sega približno od pete do razdalje, ki je za en čevelj višje od zgornje vezi). Spodnji in zgornji del smuči pa sta t. i. drsni površini. O čem pravzaprav govorimo? Drsna površina pomeni gladko površino, oprijemalna površina pa ima bodisi reliefno obliko lusk oz. “rebrca” bodisi so tja nalepljene “kože”. Kože so trakovi iz sintetične ali naravne živalske kože (imenovana moher), ki pod pritiskom smučke ob tla zagotavljajo oprijem na snežno podlago.
Ta oprijem nam omogoča, da se lahko premaknemo naprej, tako kot npr. podplati na pohodnih čevljih potrebujejo profil, da se bolje oprimejo podlage in nam ne zdrsne. Zakaj obstajata 2 obliki oprijemalne površine? Luske oz. rebrca so bolj trpežna, a ko se obrabijo, je potrebno zamenjati celotne smuči. Kože so sicer manj trpežne, a nudijo boljši oprijem in bolje (pa tudi tišje) drsijo. Ko se izrabijo, lahko na smučeh zamenjamo samo kože - to vam lahko uredimo tudi mi, v workshopu v naših poslovalnicah.
Drsalne smuči nimajo oprijemalne površine na spodnji strani - celotna površina je gladka.
Kako izberem pravilno dolžino smuči? Za klasično tehniko se začetniki lahko orientirajo po pravilu, da morajo biti naše smuči za 10-20 cm daljše od naše višine. Tisti malo bolj izkušeni tekači pa bodo izbirali smuči glede na svojo maso - smuči so označene s kilogrami oz. s trdoto (soft, medium, hard). Smuči so namreč nekoliko upognjene oz. konveksne v predelu čevljev. V praksi to npr. pomeni, da je za hard smučko potrebne več mase (težji človek), da se bo popolnoma zravnala in “zagrabila” tla z oprijemalno površino. Nasprotno oseba z malo kilogrami potrebuje mehkejšo smučko (soft).
Začetniki drsalne tehnike naj izberejo smuči, ki so za 5-10 cm daljše od njihove višine, bolj izkušeni pa naj se prav tako orientirajo po oznakah za kilograme.
Drsalne smuči so krajše od klasičnih, imajo bolj zavihane sprednje konice in za razliko od klasičnih smuči nimajo oprijemalne površine na sredini.
Smuči za posamezno tehniko se seveda razlikujejo tudi glede na našo izkušenost - napredni tekači potrebujejo ožje, lažje (in s tem hitrejše) ter bolj trde smuči kot začetniki. Poglejte si našo ponudbo tekaških smuči za klasično tehniko in za drsalno tehniko - modeli 150 so primerni za začetnike, modeli 550 za bolj izkušene in modeli 900 za napredne tekače.
Čevlji
Čevlji se znova pomembno razlikujejo glede na tehniko teka na smučeh - čevlji za klasično tehniko so mehkejši (predvsem so bolj upogljivi pri prstih), pa tudi nižji od čevljev za drsalno tehniko. Pri drsalni tehniki je namreč toliko bolj pomembna opora gležnju, pri klasični tehniki pa fleksija prstov.
Čevlji se razlikujejo tudi glede na nivo naše izkušenosti - za začetnike je bolj pomembno, da so čevlji predvsem topli in udobni. Kasneje, ko tekač postaja izkušenejši, se poveča njegova potreba po tem, da čevelj res dobro objame nogo. Zato so naprednejši čevlji za obe tehniki trdnejši in na račun manjše teže tudi manj topli od začetniških. Kot pri smučeh se lahko pri izbiri čevljev iz naše ponudbe orientirate po modelih glede na svojo spretnost - modeli 150 za začetnike, 500 za izkušenejše in 900 za napredne tekače.
Pri izbiri čevljev je zelo pomembno, da so kompatibilni s smučmi oz. vezmi (podplat NNN ali SNS), zato se pri izbiri obrnite na prodajalce in se prepričajte, kateri so pravi za vas in vaše smuči.
Palice
Palice so za obe tehniki pravzaprav enake, pomembna je le izbira prave dolžine. Palice za drsalno tehniko morajo biti daljše, saj se odrivamo z obema rokama hkrati in je amplituda giba večja (kako visoko pridejo roke pred nami). Nasprotno je pri klasični tehniki prisotno dvotaktno gibanje rok (roki se izmenjujeta pri odrivu), amplituda giba je manjša in zato morajo biti palice krajše.
Palice za drsalno tehniko lahko izberemo tako, da jo postavimo predse in se prepričamo, da sega nekje do višine med našo brado in nosom, palice za klasično tehniko pa naj segajo do višine naših ramen.
Palice se sicer razlikujejo le glede materiala - lahko so aluminijaste, karbonske ali mešanica obeh. Karbonske so lažje, pa tudi bolj toge, kar pomeni večjo stabilnost pri obremenitvi. Razlikujejo se tudi v ročaju (ki je lahko plastičen oz. gumiran ali pa iz plute) ter v zapestnih paščkih (ki so lahko navadne zanke ali prilagodljive z zapenjanjem na “ježka”). Za začetnike in občasne tekače so najboljša izbira palice XC S 150, za napredne tekače pa palice XC S 900 z 80% deležem karbona.
Dodatna oprema in oblačila
Ker je tek na smučeh zelo intenzivna aerobna aktivnost, je pomembno, da izberete ustrezna oblačila. Oblecite se večslojno. Prvi sloj naj bo oprijeta sintetična podmajica, ki hitro odvaja znoj, da nas le-ta ne hladi. Drugi sloj naj bo topla flis majica, ki bo prav tako zračna, a obenem pomagala zadrževati vašo telesno toploto. Vrhnji sloj pa je lahko eden ali celo dva - najustreznejša izbira je tanka jakna z vetrotesnim materialom na trupu in zračnimi luknjicami na hrbtu, če pa ste bolj zmrzljive sorte, lahko čez oblečete še tanek, zračen brezrokavnik. V primeru, da bi vam postalo prevroče, lahko morda snamete jakno in si jo zavežete okrog pasu ter obdržite na sebi brezrokavnik.
Spodaj lahko oblečete termo perilo oz. pajkice, čez pa vetrotesne ozke hlače oz. pajkice. Za začetnike, ki so bolj statični in lahko pričakujejo več padcev, so primerne tudi vodoodporne nadhlače z zadrgami po celotni dolžini hlačnic, ki jih lahko zelo enostavno snamete. Odlične so tudi za ostale, izkušenejše uporabnike, če tečete na bolj vetroven dan.
Poglejte si našo ponudbo oblačil Inovik za tek na smučeh in gotovo boste odkrili svojo idealno kombinacijo.
Zelo pomembni deli opreme so tudi sončna očala, sončna krema, pas z bidonom, športne nogavice, predvsem pa zračne rokavice (ne preveč debele, da lahko dobro čutite in držite palice) ter trak za ušesa.
Za tiste, ki bi radi sami vzdrževalni svoje muči, pa imamo na voljo tudi opremo za mazanje smuči.
Avtorica: Mia Petek