Vetrovke in dežne jakne
V čem se razlikujejo?
V tem prispevku bomo namenili nekaj pozornosti različnim možnostim t. i. “vrhnjega sloja”, ki nas ščiti pred vremenskimi nevšečnostmi, kot sta dež in veter. Danes namreč obstaja že toliko izrazov, ki opisujejo bodisi funkcijo bodisi material jakne, da se človek že res težko znajde. Kaj pravzaprav potrebujem - anorak, softshell, windbreaker, hardshell, pelerino? Če me nekaj ščiti pred vetrom, ali me ščti tudi pred dežjem? Da ne boste obupali in raje ostali kar doma, vas bomo v nadaljevanju malo podučili o razlikah in usmerili k ustreznim izdelkom.
Dežne jakne
Pri anoraku oz. dežni jakni gre običajno za hardshell material. Takšna jakna je običajno bolj toga ob premikanju in se na otip zdi trda in nekoliko debelejša (izjema so ultralahke in tanke tekaške jakne). Njena glavna naloga je zaščita pred dežjem, je pa tudi nepropustna za veter - gre namreč za 3 ali 2,5-slojno jakno z vodoodporno membrano (o razlikah med številom slojev pa raje kdaj drugič). Vodoodpornost membrane je lahko različna (načeloma je odvisna od tega, kako gosto je tkan material), merijo pa jo tako, da na napeto blago skozi cevko spuščajo vodo in opazujejo, pri koliko milimetrih vode v tej cevki bo material prepustil vodo pod pritiskom. Test je znan pod imenom Schmerberjev test, zato se vodoodpornost izraža v milimetrih ali Schmerberjih - npr. 2.000 mm oz. 2.000 Schmerberjev. To je najnižja ocena za vodoodpornost - če material ne prenese niti 2.000 milimetrov vode, ni označen kot vodoodporen. Naslednje ocene so 5.000, 8.000, 10.000, 15.000 in 20.000 mm oz. Schmerberjev, vodni stolpec najodpornejših (in najdražjih) hardshell jaken pa znaša tudi do 30.000 mm.
Vendar pozor! Ocena vodnega stolpca je le ocena vodoodpornosti materiala, ne pa tudi končnega izdelka, torej celotne jakne! Na končno vodoodpornost jakne vplivajo še detajli, kot so zadrge in šivi. Pri običajnih šivih in zadrgah je lahko membrana jakne še tako vododporna, a bo skozi zadrgo ali kakšen šiv hitro začela prepuščati, zlasti pod pritiskom (npr. na ramenih pod naramnicami nahrbtnika). Zato so najbolj cenjene tiste jakne, ki imajo lepljene šive in zadrge - takšno zadrgo lahko enostavno prepoznate že na videz, zlasti pa med uporabo, saj se nekoliko težje zapenjajo in odpenjajo. Za končno oceno vodoodpornosti torej nekateri proizvajalci jakne testirajo tudi s “tuš testom” in ocenjujejo, koliko litrov vode na kvadratni meter v določenem času prenese ta jakna, preden začne prepuščati vodo. Ocena tako lahko znaša npr. 60 l/m²/h v 1 uri; 60 l/m²/hr v 2 urah; 100 l/m²/hr/ v 3 urah ali 450 l/m²/hr v 4 urah.
Vodoodporne jakne s 3-slojno membrano so načeloma tudi dokaj zračne. Zračnost jaken z membrano se sicer odraža z enoto RET, ki pomeni odpornost na izhlapevanje vlage. Manjša, kot je ta odpornost, več hlapov lahko izhlapi in material je torej zračnejši. RET lahko znaša od 0 do 20 - bolj zračna je tista jakna z manjšo številko, npr. RET < 6. Vrednost med 6 in 12 pomeni solidno zračnost, vrednost RET nad 12 pa pomeni slabšo zračnost. Vseeno se dogaja, da v hardshell jaknah ni prijetno biti zelo aktiven, razen, če morda nudijo tudi možnost mehanske ventilacije - npr. z zadrgami ob strani oz. pod pazduho, ki jih lahko odpremo in tako preprečimo pregrevanje telesa.
Zdaj, ko se spoznate na kvaliteto dežnih oz. vodoodpornih jaken, lahko tukaj preverite našo ponudbo vodoodpornih jaken za različne aktivnosti.
Kam v tej zgodbi sodijo pelerine?
Pelerine oz. dežni ponči imajo običajno material, ki ima oceno 2.000 mm vodnega stolpca in niso iz 3 ali 2,5-slojne membrane. Posledično tudi niso ravno zračne, vendar prenesejo približno 2 uri rahlega dežja in so zato cenovno ugodna in praktična rešitev v vsakdanjih situacijah, ko nas dež preseneti oz. vemo, da ne bo deževalo dolgo.
Vetrovke in softshelli?
Jakne, ki nas ščitijo pred vetrom, niso nujno vodoodporne (take so le hardshell jakne). A tudi tiste, ki nimajo membrane, so lahko vodoodbojne, kar pomeni, da se voda “odbija” oz. zdrsi s površine (vendar pod pritiskom material začne prepuščati). Takšne so npr. softshell jakne, ki so v primerjavi s hardshellom tanjše in mehkejše na otip in nekoliko raztegljive. Pogosto so podložene s flisom in takšna vrsta jaken je postala zelo popularna že pred mnogo leti pod t. i. imenom “windstopper” ali “windbreaker”. Takšne jakne so dovolj dobre tudi za pohode v snegu, turno smučanje in druge aktivnosti, če ne pričakujemo močnejšega dežja oz. vlage. Ker nimajo tesno tkane membrane, so tudi veliko bolj zračne in kljub zaščiti pred vetrom “dobro dihajo” - so zato bolj primerne za intenzivne aktivnosti.
Niso pa vse vetrovke “softshell jakne” - vetrovke za tek ali hitre pohode so npr. zelo tanke, a prav tako učinkovite v zaščiti pred vetrom, vendar nimajo vodoodbojne lastnosti. Poglejte si našo ponudbo softshell jaken in zračnih vetrovk.
Vodoodporne in vodoodbojne jakne je potrebno pazljivo vzdrževati (pranje na programu za sintetična oz. športna oblačila na max. 30°C, brez mehčalca in z ustreznim detergentom za membrane). Vodoodbojnost vrhnjega sloja pa je potrebno redno obnavljati - po pranju jih na nizki temperaturi posušimo v sušilnem stroju ter nato suhe s primerne razdalje pošpricamo s sprejem za obnavljanje vodoodbjnosti. Jakne perite le, ko je res treba, saj s številom pranj vodoodbjnost/vodoodpornost počasi izgublja svojo moč.
Avtorica: Mira Petek