Faze osvojitve dinamičnega ravnotežja
Pred dopolnjenim 4. letom se mora malček naučiti obračati s telesom v zadani smeri, zatem pa postopoma napredovati s pomikanjem enega stopala ob drugem naprej. Pri štirih letih lahko otrok hodi s pomikanjem ene noge pred drugo v podpori širine vsaj enega in pol stopala.
Pri šestih letih lahko otroci hodijo s postavljanjem stopal enega pred drugega, od pete proti prstom, na podlogi, ki je široka vsaj za širino njihovih stopal.
Psihomotorični razvoj
Psihomotorični razvoj otroka temelji na genetiki, motoričnih in psihomotoričnih veščinah. Izdelek lahko vpliva na psihomotorični razvoj otroka, če deluje v motorični domeni. Ta motorična domena ima več delov: mapiranje telesa, dinamično koordinacijo, ravnotežje, koordinacijo rok in oči, fine motorične veščine ter časovno in prostorsko strukturiranje.
Shema telesa
Mapiranje telesa je slika, ki jo ima otrok o svojem telesu, kar mu omogoča obvladovanje bolj finih kretenj, percepcijo o svojem telesu ter, splošno, svet o sebi. Najprej se razvija od občutka in aktivnosti (telo, ki se počuti aktivno, je telo), nato pa se predstavlja in opisuje (z risanjem sobe). Bolj ko je otrok aktiven, bolj fino je mapiranje telesa, s tem pa je boljša tudi aktivnost.
Koordinacija roke in očesa
Koordinacija rok in oči vključuje dejanja, ki otroku omogočajo ciljanje s celotnim telesom ali le delom tega: pri najmlajših je to spremljanje smeri, nato ciljanje z velikimi predmeti in tarčami, rokami in nogami, nato z vse manjšimi tarčami, do fine kontrole digitalnih disociacij: dotikanje, nizanje kuglic, pisanje.
Strukturiranje v času in prostoru
Prostorsko in časovno strukturiranje vključuje vse, kar se nanaša na umeščanje otroka v času (prej/pozneje, ritmična aktivnost, dan/noč, letni čas itd.) in prostoru (spredaj/zadaj, zgoraj/spodaj, desno/levo itd.).
Informacije za uporabnike
Ne postavljajte neposredno na tla. Zagotovite zaščitno podlogo, da bi preprečili poškodbo tal in padce.
